Sreda, 9. marca 2016, je bila poseben dan. Posebna je bila predvsem za otroke I. triade. Spoznali so se z na prvi pogled majhno, ko jo pobliže spoznaš pa z veliko in predvsem neustrašno žensko. Urška Čuk, psihologinja, je z vsakim razredom preživela šolsko uro. Spregovorila je o sebi, življenju z drugačnostjo, sprejetosti in prijateljstvu. Otroci so jo takoj sprejeli za svojo!
Nekoč, pred davnimi časi, so na zemlji živeli zmaji. Pa ne takšni zmaji, kot si jih predstavljamo danes. Ti zmaji so bili močni, hitri, pogumni in prijazni. In prav radi so pomagali ljudem. Kljub temu, da so bili skoraj nepremagljivi, pa so se nečesa bali. Kar jih je ranilo in poškodovalo. To je bil hrup. In ker so ljudje gradili vedno večja mesta, hitrejše ceste, močnejše avtomobile, so zmaji drug za drugim zapuščali zemljo. Zemlje pa niso zapustili prav vsi zmaji. Veliko zmajev je ostalo, saj so se odločili, da bodo pomagali ljudem. Spremenili so se v pogum in moč. Kadar smo čisto mirni in tihi, lahko k sebi povabimo kakšnega izmed teh zmajev. In bo prišel. In tako se bo zemlja začela spreminjati. Postajala bo manj hrupna, bolj prijetna in bolj zdrava.
V svet miru, poguma in zbranosti nas je povabil trener Miha. Spremenili smo se v zmaje. Na drugačen, predvsem pa na zanimiv način smo preživeli uro športa. Zahvaljujemo pa se tudi našim sošolkam, Gaji, Ani in Leji, in jim obenem čestitamo za mnoge uspehe v karateju!
V prvem razredu smo se v teh dneh pogovarjali o tem, kako so živeli ljudje v preteklosti.
Da bi si življenje nekoč lažje predstavljali, smo si ogledali staro hišo – Juneževo domačijo.
V krušni peči je gorel ogenj in dim v črni kuhinji nas je tako skoraj zares popeljal veliko let nazaj.
Nikakor si ne moremo predstavljati, kako je lahko v tako skromni hiški živelo 15 ljudi.
Več fotografij pa najdete TUKAJ.
Tokrat nas je obiskal morski prašiček. Če smo čisto natančni je prišla na obisk morska prašička.
Naša sošolka Žana nam jo je prijazno “posodila” za cel dan.
Veliko nam je pomenilo, da smo jo lahko pobožali, vzeli v naročje in jo stisnili k sebi.
UNICEF-ove prostovoljke so se z otroki pogovorjale, kaj pomeni cilj. Na osnovi pravljic so ugotavljali, kaj je bil Pepelkin cilj, kaj cilj Slončka Dumba, kakšne cilje imajo Nodi, Peter Pan in Kekec. Nato so se otroci s pomočjo zgodbe o kravici, ki je družino rešila pred revščino, seznanili z bistvenim ciljem, ki ga podpirajo vse države sveta – pregnati revščino s sveta. Delavnica se je nadaljevala z dinamično igro, nato pa še z izdelovanjem kap iz papirja.
