Naslov, fotografije in filmček povedo vse …
Hvala, Hermina, za vsa leta in trenutke v njih. Za vse dogodivščine, izlete, učenje, pomoč, cartanje, brisanje solzic, hecanje, pogovore, objeme, nasvete, Pika Nogavičko, črke, številke, prve prebrane in zapisane besede. Da si tu bila z nami in za nas!
Lepo se imej in spomni se kdaj na nas. Obišči nas. Pa uživaj!
… Prijateljstvo se rodi,
se smeji in mežika,
kot čudežno sonce
izpod dežnika.
Prijateljstvo je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika – vsega!
(Tone Pavček)
Prvošolci so s prisrčnimi pisemci in unikatnimi darilci obdarili in razveselili drug drugega – in tako, z drobnimi pozornostmi, majhna prijateljstva postajajo velika in še večja.
Spretni drobni prstki prvošolcev so ustvarili prekrasne hiške za palčke.
Že ves teden je s prvošolci tale znameniti Slovenec! Pri likovni umetnosti, spoznavanju okolja, slovenščini, skozi uglasbene pesmi pri glasbeni umetnosti …
Še pred proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pa so naši najmlajši tudi v knjižnici uro preživeli s Prešernom.
No, ne čisto z njim, ampak z njegovimi deli; predvsem pa z eno njegovo. Gospa knjižničarka Anita jim je na njim primeren in le njen – svojstven, zabaven, poučen, neponovljiv, nedolgočasen, moderen, otrokom približan – način predstavila Turjaško Rozamundo – Roziko.
Hvala gospe knjižničarki, da jih je popeljala slovenskemu kulturnemu prazniku naproti.
In hvala otrokom, da so kulturno, spoštljivo in z velikim zanimanjem sodelovali in spremljali dogajanje v knjižnici in na prireditvi.
Ker ni snega, so se prvošolci znašli po svoje …