Še dva štirinožna prijateljčka sta nas obiskala. Alaja in Johny. Pa kako sta prijazna, prav tako kot njuna lastnika, Svit in Rok. O kužkih smo izvedeli veliko zanimivega … Da jim, kakor ljudem, izpadejo mlečni zobje … Da pri svojih pasjih mamicah sesajo mleko … Da lahko obiskujejo pasje šole … Da moramo za njih skrbeti zelo odgovorno in skrbno … Da je tiste z daljšo dlako potrebno redno česati pa tudi kopati … in še in še …
Fotografije o našem druženju si poglejte TUKAJ.
Maj in Žana sta med nas, drugošolce, prinesla želvici in zajčka. Prav dobro so se razumeli med seboj in postali pravi živalski prijatelji. Tudi naši prijatelji! Cel šolski dan smo preživeli skupaj … Z nami so se učili, so zapeli, zaplesali, računali in brali, pisali, poslušali pravljice in predvsem uživali v naših pozornostih in božanju. Mi pa z njimi in zaradi njih! Prepričani smo, da si bomo tega in druge živalske obiske zapomnili za vse življenje!
Še več fotografij pa najdete TUKAJ.
“So roke, ki pomirjajo. In so bitja, ki polepšajo življenje …”
Drugošolci smo prepričani, da je tako, kot opisuje zgornja misel. Dan za dnem se trudimo drug pri drugem odkriti tisto več, tisto dobro, tisto, kar šteje. Nežnost, ki jo začutimo in prepoznamo pri naših sovrstnikih in sami pri sebi ob srečanju z živalmi, je neprecenljIva. Veseli in hvaležni smo, da si je danes Žigov ati vzel čas in nam na obisk pripeljal pravo pravcato mačjo damo, ki nosi ime Šejka. Na svoj damski način je omehčala marsikatero srce in tudi tiste malo glasnejše popeljala v svet miru in tišine.
Sicer pa fotografije, ki jih najdete TUKAJ, povedo največ.
Če se čudite naslovu tega prispevka, vam bo po prebranem prav kmalu postalo vse jasno. V drugem razredu smo pričakovali obisk majhnega rumenega piščančka. Nato pa so se odprla vrata in v učilnico je stopil že čisto pravi šolar. No, ni ravno stopil, prinesel ga je Žigov ati, nato pa je piščanec z drugošolci preživel celo šolsko uro. Prisluhnil je pravljici Svetlane Makarovič Kokoška Emilija, se otrokom pustil pobožati in celo sesti v naročje, za nameček pa je pokakal učiteljico in vse otroke spravil v dobro voljo.
Se vam zdi, da smo še premajhni za čisto našo kuharsko knjigo?
Če jo boste vzeli v roke in jo prelistali, si boste kmalu premislili. Prepričali se boste, da znamo in zmoremo že marsikaj. Tudi kuhati in peči. Pssssst, ja, pri tem nam čisto malo pomagajo tudi naši starši, včasih priskočijo na pomoč še babice in dedki. Smo pa na dobri poti, da postanemo odlične kuharice in kuharji!
Kuharsko knjigo si lahko izposodite v učilnici 2. razreda – pri nas, učenkah in učencih.
Fotografije o nastankih kuharske knjige si poglejte TUKAJ.
