Kiparimo
Več dokazov naših mojstrskih umetnij pa si lahko pogledate v fotogaleriji.
Na kmetiji
Še en čudovit dan je za nami …
Narava in brezskrbnost, otroški smeh in vrišč, piš vetra in toplo božanje sonca …
Živali, ki smo se jim smeli približati, jih pobožati, pocartati.
HVALA vsem, ki ste nam omogočili ta prekrasen dan! 🙂
Mozirski gaj
Mozirski gaj
Z avtobusom smo se odpeljali v Mozirski gaj. Videli smo mlin, ki dela na veter. Iz ribnika nas je poškropila voda. Obiskali smo dve stojnici. Vsak si je nekaj kupil. Slikali smo se pri stari zeleni lokomotivi in pri stolpu. Igrali smo se na igrišču ob reki Savinji. Ker smo bili lačni, smo tudi nekaj pojedli. Ustavili smo se pri zeliščnem vrtu. Jan je slikal pet učiteljic, ki so nas spremljale na izletu. Leseni stolp je bil nekaj posebnega. Videli smo veliko izdelanih stvari. Bilo je veliko rožic in napisov. Gospa Natalija in Urška sta se slikali skupaj, gospa Martina pa nas je ves izlet fotografirala. Pri mlinskem kolesu smo zapeli pesmico Ob bistrem potoku je mlin. Na koncu smo šli na sladoled na grad Komenda. Ko smo se vrnili, smo bili zelo veseli.
Ana Berc, 2. a
Na začetku smo se zbrali na avtobusni postaji. Začeli smo se peljati. Vozili smo se uro in pol. Ko smo prišli, smo šli jest. Potem smo si šli ogledat rožice. Rožic nismo smeli trgati. Šli smo na igrala. Lahko smo se vrteli na vrtiljaku. Tam smo se zelo zabavali. Potem smo si lahko kaj kupili. Jaz sem si kupila kar veliko: dva kamenčka, eno piščalko, eno ogrlico in eno zapestnico. Zelo smo se zabavali. Potem smo šli na grad. Kupili smo si sladoled. Tam, smo se slikali in jedli sladkarije.
Monja Žumer, 2. b
Več fotografij pa najdete TUKAJ.
Uroš Hrovat in bralna značka
17. maja 2016 smo v KC Rogaška Slatina gostili imenitnega ilustratorja in pisatelja Uroša Hrovata.
Povedal nam je, da je že v otroštvu zelo rad bral, še raje pa je risal. Kot malček je likovni navdih srkal iz risank in stripov. Pozneje so njegov svet poselili barbari, astronavti, indijanci, pošasti, superheroji in vojske zombijev. Veliko je tudi krvi in spopadov. Ampak vse Hrovatove ilustracije niso tako grozne, kot se zdi na prvi pogled. Najbolj prepoznaven je seveda njegov Peter Nos. Ali je sploh kdo, ki ga ne pozna? Kaj pa Ranto? Ali pa Butalce?
Zna pa risati tudi na resnejšo tematiko. Uroš Hrovat je obdelal kar lep del slovenskih klasikov: Ivana Cankarja, Josipa Jurčiča, Janka Kersnika, Ivana Tavčarja. In še bi lahko naštevali.
Kako velik umetnik je, zlahka ugotovite v njegovih delih. Vabljeni v šolsko knjižnico, kjer najdete vsa dela ilustratorja, pisca in soavtorja Uroša Hrovata.
Marijana Šepič, knjižničarka
Logična pošast
VTISI O LOGIČNI POŠASTI
Tekmovanje za logično pošast mi je bilo zelo všeč. Vsako jutro, ko smo se pripravljali, je bilo fajn, ampak malo so bile težke nekatere naloge. Verjetno, ker sem se zjutraj malo bolj težko vstajala in bi bilo bolje, če bi bile priprave na logično pošast, namesto pred poukom, v podaljšanem bivanju.
Midva z atijem sva se na logično pošast pripravljala tudi doma in to mi je bilo zelo fajn. Samo to mi ni bilo včasih všeč, ker sem jaz bila popoldan že malo utrujena, ati bi pa rad še kar naprej reševal naloge, meni pa se ni več dalo.
Ko smo se odpravljali na tekmovanje mi je bilo fajn, a ko sem delala naloge, mi je bilo pri nekaterih nalogah malo težko, ampak sem jih vseeno uspela rešiti – upam, da sem jih rešila prav. Na začetku vožnje z avtobusom mi ni bilo tako zelo fajn, ker je bilo Lani slabo in se ni hotela pogovarjati. Ko smo se peljali nazaj, mi je bilo pa zelo fajn, saj sem lahko sedela z Ano, ki se je zelo rada pogovarjala. Šli smo tudi na sladoled, ki je bil zelo dober.
Ker mi je bila letos logična pošast všeč, sem se odločila, da grem naslednje leto na krožek »fajni računi«.
Alja Oberski, 1. b
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ LOGIČNE POŠASTI
V soboto, 21. 5. 2016, smo se učenci od 1. do 9. razreda naše šole odpravili na državno tekmovanje iz matematičnega tekmovanja Logična pošast, na OŠ Lava, v Celje. Že na avtobusu smo nekateri ponavljali in urejali še zadnje podrobnosti. Pred začetkom tekmovanja smo vsi nestrpni in polni znanja pomalicali in morda naredili še kakšno vajo. Nato je v jedilnici šole za nas nekaj besed spregovorila ravnateljica šole. Najprej so tekmovali mlajši učenci od 1. do 4. razreda, nato smo prišli na vrsto še ostali od 5. do 9. Razreda. Po končanem tekmovanju smo se med čakanjem na avtobus, olajšano, veselo in radovedno pogovarjali, predvsem o nalogah in rešitvah. Na koncu sta nas še naši mentorici počastili z odličnim sladoledom. Domov smo se vrnili siti in zadovoljni z dobrim občutkom, da smo dali vse od sebe in upanjem na čim boljše rezultate.
Angelika Škrabl, 8.a
Odkrijmo zaklade Rogaške Slatine
