Izgleda, da nas ima dež zelo rad. A kljub temu smo se pogumno podali na dopoldanski pohod v pelerinah. Tudi stricu vetru smo bili kos. Po obilni in zdravi malici smo poglobili znanje o gozdu in njegovih prebivalcih.
Vse skupaj smo nadgradili še s poučnim popoldanskim sprehodom po gozdu. Zabavali smo se s pastirskimi igrami in molzli leseno kravo. Sledila je še zadnja večerja. Pica margerita!
Tako!
V pričakovanju poslovilne zabave vas vse skupaj prav lepo pozdravljamo. Vidimo se JUTRI ob 15.00 na železniški postaji! Upamo, da nas niste pozabili in da pridete po nas. 😉
Sreda. Tih, deževen dan … poje neka slovenska pesem. Pri nas je bil le deževen, a vse prej kot tih, zato smo dejavnosti izvajali v domu.
Prelevili smo se v prave kuharske in pekarske mojstre. Mastili smo se z lokalnimi dobrotami: pisana piščančja obara z drobnjakovimi štrukljčki, vahče (po naše bombetke), pečena jabolka z medom in smetano ter marmeladni žepki. Vse smo pripravili in pojedli sami. Preizkušali smo tudi svoje lokostrelske sposobnosti.
Danes smo bili zelo veseli, da se vremenska napoved ni uresničila. Namesto napovedanega dežja smo imeli na trenutke celo sončno vreme. Tako smo dan izkoristili za orientacijo na terenu. Po skupinah smo morali opraviti orientacijsko pot z nalogami. Bilo nas je kar malo strah, da se ne izgubimo. K sreči smo člani vseh skupin srečno prišli na cilj.
V domu imajo kar nekaj živali, ki smo jih danes opazovali in proučevali. Preizkusili smo se tudi v plezanju.
Dan je minil, kot bi mignil. Le kaj nas čaka jutri??
Po dokaj dolgi vožnji smo srečno prispeli na Medvedje Brdo. Polni pozitivne energije smo si ogledali dom, v katerem bivamo. Navdušeni smo se razporedili po prav luksuznih sobah. Po obilnem kosilu smo se podali na daljši pohod po bližnji okolici, kjer smo videli veliko zanimivosti.
Ob vrnitvi nas je pričakala okusna večerja, po njej pa smo s teleskopom opazovali luno in zvezde.
Letošnji pust, 4. marca 2025, je bil na naši šoli prav poseben, saj smo se zbrali šele popoldne, namesto kot običajno zjutraj. Nekateri smo v šolo prišli že našemljeni, drugi pa so svoje maske nadeli šele v učilnici. Skupaj smo vstopili v pisan, zabaven in nekoliko drugačen svet, kot ga poznamo vsakdan.
Pripravili smo različne igre, kjer so se učenci pomerili v spretnostnih nalogah in se ob tem sproščeno družili v pustnih preoblekah. Zmagovalna ekipa je prejela simbolično nagrado – nekaj sladkega za pod zob in pa priznanje. Pustne šeme so se družili tudi pri družabnih igrah.
Po sprostitvenih dejavnostih so se na šolskem igrišču vsi učenci zbrali na pustnem rajanju. Petčlanska komisija je opazovala pisane maske in izbrala najbolj domiselne, ki so dobile posebna priznanja in nagrade. Tako so po izboru komisije tretje mesto zasedli učenci 4. a kot rubikove kocke, drugo učenci 9. b kot karte, prvo mesto pa je pripadlo učencem 8. a, ki so se predstavili kot čudovite umetnine. Čestitati pa je potrebno prav vsem maškaram, saj se je šola kar tresla pred gusarji, kapljicami, vilami, junaki, čarovniki, barvicami, metulji, bonboni, dimnikarji, tajnimi agenti, kartami, hudički in še in še pred mnogimi krasnimi maskami!
Seveda pa smo se takšne maškare morale tudi malce pokazati in pregnati zimo. Tako je za piko na i sledila pustna povorka skozi park v Rogaški Slatini. Na Evropski ploščadi smo se še malo podružili, poklepetali in se posladkali s slastnimi krofi.
To veselo in pisano dogajanje je vsem prineslo veliko smeha in sprostitve, hkrati pa je pokazalo, da se tudi pri ‘pouku’ lahko zabavamo in z ustvarjalnostjo popestrimo šolski vsakdan.
V petek smo se udeležili tradicionalnega tekmovanja v smučanju na Janini, Bračunovega memoriala. Kljub spremenljivemu vremenu so organizatorji uspeli izpeljati prireditev, in še dobro, saj smo se kar nekajkrat povzpeli na stopničke za zmagovalce. Progo smo odpeljali kot pravi tekmovalci – eni smo palico zlomili, drugi smo jo izgubili, nekateri pa smo že na začetku proge padli. Ampak to nas ni ustavilo, vsi smo prevozili ciljno ravnino.
Izkušnja je bila izjemna in polna nepozabnih trenutkov, ki nas bodo motivirali tudi za prihodnje sezone. Vsak vzpon, vsaka težava na progi je prispevala k temu, da smo si še bolj želeli doseči najboljše rezultate. Že zdaj se veselimo novih izzivov in priložnosti, da pokažemo, kaj zmoremo!
V soboto, 15. februarja 2025, smo zaključili dvodnevni planinski tabor. Zjutraj smo kar konkretno pospravljali sobe, iskali oblačila …, v jedilnici pa so za nas pripravljali zajtrk. Po njem sta se nam pridružili ga. Zinka in ga. Bernarda, naravovarstvenici Planinskega društva Vrelec. Predstavili sta nam, kdo in kaj vse živi v zaščitenem območju pragozda Donačke gore. Dopoldan smo izkoristili še zapadel sneg ter se nakepali in nadrsali. Peš smo se vrnili v dolini z željo, da se kmalu zopet skupaj odpravimo na še kak planinski pohod.
Kar 32 planincev se je danes popoldan v končno skoraj pravi zimski idili odpravilo peš do Rudijevega doma pod Donačko goro. Otroci od 1. do 7. razreda so se zbrali pred gasilskim domom. S pohodno opremo in nahrbtniki so napolnili sobe doma vse do zadnjega kotička. Povečerjali smo, zdaj pa se družimo ob igrah, klepetamo in uživamo pri krušni peči, kjer je nocoj najtopleje. Se vidimo jutri!
