Ja, kaj pa je zdaj to, smo spraševali drug drugega … Učilnica je bila zaklenjena … Sredi noči nas je nekdo obiskal … Z obiskom so nas presenetile štiri živali – jagenjček in trije zajčki. Alja in Lovro sta nam ob pomoči staršev pričarala toliko radosti, veselja in smeha! Vse v enem dnevu! In da bomo še mi vsaj malo podobni Miklavžu, naj s pomočjo fotografij, ki si jih lahko pogledate TUKAJ, tudi na vaša lička in v vaša srca narišemo nasmeh.
Pikina sestra Sara je danes k nam v goste pripeljala simpatičnega in rahlo sramežljivega zajčka Odija.
Pa naj vam ob njegovem obisku zaupamo slovensko ljudsko basen Zakaj imajo zajčki preklano ustnico. Včasih so zajčki imeli zgornjo ustnico zraščeno. A se je nekega dne pripetila reč, zaradi katere imajo še danes vsi zajčki preklano ustnico. Bilo je takole. Kot velika večina, je bil tudi neki mali zajček nadvse bojazljiv. Bal se je vsega, tako ljudi, kot tudi živali. Ta lastna strahopetnost ga je tako razžalostila, da si je celo hotel vzeti svoje zajčje življenje. Ko je že obupano odtaval globoko v gozd, ga je tam presenetila sraka in mu poskušala dopovedati, da ni vse tako črno. Zaupala mu je, kdaj se vrača domov pastir s svojimi ovcami. Naročila mu je, naj se skrije v grmovje in ko vsi skupaj pridejo na jaso, skoči mednje; zajček je res storil tako. Zbral je ves pogum in skočil med ovčjo čredo. Ovce so se tega tako prestrašile, da so začele brezglavo tekati naokrog in se bleketaje razbežale v vse smeri. Zajček se je potem, ko je videl, kako so se ga živali prestrašile, tako nasmejal, da se mu je preklala zgornja ustnica. In prav od tistega dne dalje imajo vsi zajčki preklano zgornjo ustnico.
Še dva štirinožna prijateljčka sta nas obiskala. Alaja in Johny. Pa kako sta prijazna, prav tako kot njuna lastnika, Svit in Rok. O kužkih smo izvedeli veliko zanimivega … Da jim, kakor ljudem, izpadejo mlečni zobje … Da pri svojih pasjih mamicah sesajo mleko … Da lahko obiskujejo pasje šole … Da moramo za njih skrbeti zelo odgovorno in skrbno … Da je tiste z daljšo dlako potrebno redno česati pa tudi kopati … in še in še …
Fotografije o našem druženju si poglejte TUKAJ.
Maj in Žana sta med nas, drugošolce, prinesla želvici in zajčka. Prav dobro so se razumeli med seboj in postali pravi živalski prijatelji. Tudi naši prijatelji! Cel šolski dan smo preživeli skupaj … Z nami so se učili, so zapeli, zaplesali, računali in brali, pisali, poslušali pravljice in predvsem uživali v naših pozornostih in božanju. Mi pa z njimi in zaradi njih! Prepričani smo, da si bomo tega in druge živalske obiske zapomnili za vse življenje!
Še več fotografij pa najdete TUKAJ.
“So roke, ki pomirjajo. In so bitja, ki polepšajo življenje …”
Drugošolci smo prepričani, da je tako, kot opisuje zgornja misel. Dan za dnem se trudimo drug pri drugem odkriti tisto več, tisto dobro, tisto, kar šteje. Nežnost, ki jo začutimo in prepoznamo pri naših sovrstnikih in sami pri sebi ob srečanju z živalmi, je neprecenljIva. Veseli in hvaležni smo, da si je danes Žigov ati vzel čas in nam na obisk pripeljal pravo pravcato mačjo damo, ki nosi ime Šejka. Na svoj damski način je omehčala marsikatero srce in tudi tiste malo glasnejše popeljala v svet miru in tišine.
Sicer pa fotografije, ki jih najdete TUKAJ, povedo največ.
Metka Bek, Daria Gorupić Juranić, Hermina Bobek
