Oktober je mesec požarne varnosti, ko še posebno pozornost namenjamo zaščiti pred požari. V petek, 18. oktobra 2024, je na šoli potekala vaja požarne evakuacije. Ko je zazvonil alarm, smo morali vsi takoj zapustiti učilnice in se odpraviti na zbirno mesto na igrišču. Učitelji so nas usmerjali, da je šlo vse po načrtu, in hitro smo bili na varnem.
Pri vaji so sodelovali tudi gasilci iz PGD Steklarna Rogaška. Ko smo bili zbrani na igrišču, so preverili, ali je vse pod nadzorom. Po končani vaji so nam pokazali svojo opremo in razložili, kaj imajo v gasilskem vozilu. Nekaj učencev je imelo celo priložnost, da z gasilsko cevjo malo “gasi” in se tako preizkusi v njihovem delu.
Gasilci so nam tudi povedali, kaj moramo narediti, če kdaj pride do požara, in kako lahko varno uporabimo gasilni aparat. Bilo je zanimivo in naučili smo se veliko o tem, kako pomembno je, da smo pripravljeni na takšne situacije.
15. 10. 2024 smo se četrtošolci z vlakom odpeljali v Šmarje pri Jelšah. Vse postaje do Šmarje so bile: Rogaška Slatina, Tekačevo, Podplat, Mestinje, Stranje in Šmarje pri Jelšah. Cerkev, ki smo jo obiskali, je posvečena svetemu Roku. Cerkev so postavili v zahvalo po premagani kugi. Kugo sta v Šmarje pri Jelšah prinesla dva romarja s Ptuja. Kalvarijo, ki vodi do Cerkve sv. Roka je dal zgraditi duhovnik Matej Vrečar. Na kalvariji sv. Roka smo našteli 14 kapelic. Po delavnicah v Muzeju baroka smo si izdelali namizno igro s pozlačevanjem kamenčkov in si ogledali rastavo kipov v muzeju. Na koncu smo obiskali rojstno hišo Franca Skaze, šmarskega domoljuba, veleposestnika in narodnega buditelja, ki je za Šmarje pri Jelšah naredil zelo veliko. V Šmarju stoji tudi grad, ki se imenuje Jelšingrad.
Imeli smo lep dan. Želim si, da bi imeli še veliko takšnih dni.
EVA VODUŠEK, 4. A
Utrinke z našega tehniškega dne si lahko ogledate NA TEJ POVEZAVI.
V sredo, 16. 10. 2024, smo učenci 3. a, 3. b in 3. c imeli naravoslovni dan na temo Nazaj v preteklost. Obiskali smo Juneževo domačijo, kjer smo spoznavali dediščino domačega kraja, pomen ohranjanja kulturne dediščine, način življenja nekoč in kmečka opravila. Člani Kluba ljubiteljev Juneževe domačije so nas pričakali pred domačijo in nas toplo sprejeli. Sledila je predstavitev Juneževega rodu in njihovega bivanja na tem kraju s strani lastnika, gospoda Mirana Juneža. Nato smo se naključno razdelili v štiri skupine in pričeli s programom pripravljenih dejavnosti. Prva skupina je imela voden ogled po bivalnih objektih. Ogledali so si »črno kuhinjo, hišo, hiško, štiblc in stranišče na štrbunk«. Druga skupina se je preizkusila v luščenju koruze, ki so jo nato zmleli na »žrmljah«. Tretja skupina je spoznavala prostore gospodarskega objekta, orodje in pripomočke s katerim so nekoč rokovali, zaključili pa so s »kožuhanjem koruze«, ki so jo sami zvezali in obesili v »štok«. Četrta skupina pa se je preizkusila v igrah, ki so se jih igrali nekoč. Tekmovali so v hoji s hoduljami, v trojicah smučali na smučeh, zadevali koš s koruznimi storži in preizkušali srečo z metanjem podkev. Sledila je predstavitev čebelarske dejavnosti Juneževe domačije in pogostitev z domačim medom ter Aninimi medenjaki. Po skupinskem slikanju, smo podali svoje vtise in se s pesmijo zahvalili članom Kluba ljubiteljev Juneževe domačije, ki so nam pripravili tako pester program.
Knjižničarka Anita učence in učitelje vedno znova navduši s svojim igralskim talentom, noro dobrimi idejami in zanimivimi urami! Tudi tokrat je bilo tako! Za kaj več pa povprašajte prvošolce, ki vam bodo z veseljem povedali zgodbo o Agati in obeh bratih, ki sta bila zaljubljena v njo. O Juriju, ki jo je s svojim pogumom rešil pred zlobnimi nameni Marksa, ker ga je v preteklosti zavrnila. Pa o tem, kako si ljudje včasih niso znali razložiti čisto naravnih stvari in so vzroke zanje pripisovali tudi čarovnicam. Pa da so v knjižnici tudi plesali, pihali milne mehurčke in s pomočjo statične elektrike “obudili” duhca.
Gledališče Pravljičarna je v tednu otroka učence prvih, drugih in tretjih razredov popeljalo v knjižnico. Pa ne v tisto šolsko knjižnico, niti ne v Knjižnico Rogaška Slatina. Tam so naši otroci že bili.
Tokrat so se znašli v knjižnici, kjer jih je miška Minka na zabaven in nevsiljiv način popeljala v svet knjižničnih pojmov (knjižničar, bralec, pesnik, pisatelj, ilustrator …) in knjižničnega bontona.
V predstavi z Minko in Pajkijem so kot pesniki iskali rime, spoznali »mišjo« Rdečo kapico, naredili čisto svojo ilustracijo, predvsem pa prišli do spoznanja, da v knjižnici nikoli ni dolgčas.
