Z objavo prispevka o decembrskem dnevu dejavnosti smo počakali na pravi zimski pozdrav. Vsi skupaj se v tem letnem času veselimo snega. Tako je dobilo ustvarjanje otrok še večji smisel. Učenke in učence so se z različnimi dejavnostmi pripravljali na praznične dni. S svojimi idejami in ustvarjanjem so pričarali vzdušje, polepšali domove. V delu so uživali. Veselje pa delijo tudi z vsemi nami. Praznično so okrasili domove, izdelovali so božično-novoletne voščilnice in novoletno jelko (origami), tiskali so voščilnice, ovojni papir, darilne kartice in pogrinjke s pečati, ki so si jih izdelali iz krompirja ali večje radirke, naredili so praznične izdelke iz papirja, okrasili novoletno jelko, lotili so se priprave okraskov iz slanega testa, pekli so piškote in pripravljali sladke dobrote, poskrbeli so za praznično mizo.
Zgodovina slovenskega šolstva ni samo razvoj vzgojnih in izobraževalnih prizadevanj na ozemlju današnje Republike Slovenije. Šolstvo na Slovenskem je šlo skozi različno intenzivna obdobja. Vse večje potrebe po znanju, spremembe vsebin in oblik izobraževanja so posledica dogajanja slovenske družbe. Le-to je povezano z osamosvojitvijo, spremembo družbenega in gospodarskega sistema, novo tehnologijo in novimi vrednotami. Z mednarodnim sodelovanjem in izmenjavo sta znanje in izobraževanje postala vsakdanja nujnost. Vsak dan se soočamo z izzivi, se znova in znova učimo in izobražujemo. Šolski sistem se prilagaja spremembam, ki jih prinaša vse hitrejši razvoj.
Naša šola je letos stara 50 let. Čestitamo vsem, ki ste bili in ste še vedno tako ali drugače povezani z njo!
Skozi čas …
Redni pouk se je v Rogaški Slatini začel 1805. leta, ko je s službo nastopil prvi stalni učitelj g. Jakob Skribe. Prva šolska učilnica je bila sprva v preurejenem konjskem hlevu, nato pa v novi kaplaniji. Zaradi vedno večjega števila otrok so kmalu za šolo najeli večjo kmečko hišo. Leta 1822 so pri cerkvi Sv. Križa začeli graditi prvo pravo šolsko poslopje z dvema velikima učilnicama, skupnim prostorom in stanovanjem za ravnatelja. Ta šola je v 70. letih prejšnjega stoletja postala pretesna, saj je v šolski okoliš spadalo devet vasi s 140 hišami. Leta 1876 so k šoli prizidali še eno nadstropje in s tem pridobili nove učilnice. Tako je šola dobila status štirirazrednice. Učitelji so bili po rodu Nemci, uradni učni jezik je bila nemščina.
Druga osnovna šola je bila v Rogaški Slatini zgrajena 1888. leta s pomočjo nemškega Schulvereina z Dunaja. Do konca prve svetovne vojne je potekal pouk izključno v nemškem jeziku. Med drugo svetovno vojno so aprila 1941. šolo za en mesec zaprli, pregnali so slovenske učitelje in na njihova mesta postavili nemške.
V telovadnici TVD Partizan iz leta 1930 so učiteljice in učitelji športa že poučevali v skupinah deklic in dečkov. Igrišči za rokomet in košarko v začetku še nista bili asfaltirani, posuti sta bili le z grobim lešem – odpadki Steklarne Borisa Kidriča Rogaška Slatina.
Po drugi svetovni vojni sta bili obe šoli adaptirani.
1958. leta je ‘šola na hribčku’ s prizidkom pridobila štiri nove učilnice.
Prvo poročilo o šoli in pouku v Rogaški Slatini je omenjeno v vizitacijskem poročilu goriškega nadškofa. Ta je 1960. leta obiskal Župnijo Sv. Križ in v zapisu navedel cerkovnika, ki je poučeval otroke. V 60. letih je šola pri Sv. Križu dotrajala in potrebna je bila nova.
V letu 1970 je Košarkarski klub Rogaška asfaltiral košarkarsko igrišče. Ker šola ni imela finančnih sredstev za asfaltiranje rokometnega igrišča, je g. Leopold Kores navezal stike z vodstvom Gradbenega podjetja Rogaška Slatina, Steklarno Borisa Kidriča in nekaterimi prevozniki, ki so brezplačno izvršili prevoz gramoza ter izkop zemeljskih del. Veliko ur prostovoljnega fizičnega dela so prispevali tudi učenci v popoldanskih delovnih akcijah.
Ob stari telovadnici so zgradili novo šolo. Novo zgrajena osnovna šola Borisa Kidriča Rogaška Slatina (šolska zgradba), ki ji je ravnateljeval g. Vlado Birsa, je odprla vrata svojim učencem jeseni leta 1970. Svojemu namenu je bila uradno predana v mesecu novembru. V 5. razred osemletke so prišli učenci iz OŠ Kostrivnica, OŠ Sveti Florijan (kombiniran pouk), šole pri Sv. Križu (1.–4. razred) in nižje gimnazije (5.–8. razred) ter ‘šole na hribčku’. Po otvoritvi nove centralne OŠ Borisa Kidriča ni več delovala šola pri Sv. Križu, kasneje so jo porušili. V 80. letih je tudi ta postala pretesna za več kot 1000 otrok in zgradili so še eno šolo v Ratanski vasi. Leta 1985 je tako v svojo sredino sprejela učence osnovna šola v severnem delu Rogaške Slatine. Takrat so se učenke in učenci razdelili glede na šolske okoliše med I. OŠ Rogaška Slatina in II. OŠ Rogaška Slatina, kasneje je uraden naziv posebnega programa vzgoje in izobraževanja pridobila še III. OŠ Rogaška Slatina.
I. OŠ Rogaška Slatina danes
Pri pripravi gradbene dokumentacije, ki se je začela že v času Jugoslavije, sta pomagala g. Marjan Aralica in g. Franc Drobne. Za šolo je bilo prelomno tudi leto 1994, ko je Občina Rogaška Slatina postala samostojna. V dobrih treh letih se je šola razširila (večje število razredov), zazidana je bila tudi telovadnica. I. osnovna šola je z dvema adaptacijama v letih 1995 in 1997 pridobila devet novih, modernih učilnic. Leta 1998 je dobila še novo telovadnico – Športno dvorano Janina. OŠ Borisa Kidriča Rogaška Slatina je bila preimenovana v I. OŠ Rogaška Slatina. Šolo so vodile ga. Milica Libnik, ga. Dora Petovar in ga. Marta Pelko, od leta 2009 pa je njena ravnateljica ga. Anita Skale. Del šole je vseskozi velik, dober, prijeten, zavzet, prizadeven, sposoben, deloven, strokovno usposobljen in izobražen ter uspešen kolektiv. Poučevanje, pristopi, delovni pogoji in razvoj stroke pa so se od leta 1970 do danes precej spremenili. Razlike je moč opaziti v marsičem – ročno pisanje je zamenjal pisalni stroj, tega so nadomestili tipkovnice in računalniki; indigo papir sprva le stroj za razmnoževanje in kasneje fotokopirni stroj, takšnega kot ga poznamo še danes; namesto športnega dne z vsebinami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, danes učenci sodelujejo v različnih športnih igrah in razširjenem programu – gibanje; včasih so se tretješolci učili plavanja na morju, kamor so se odpeljali z vlakom, danes se le-tega naučijo v plavalnih bazenih v samem kraju, v zimsko šolo v naravi pa jih z vso prtljago in smučmi vsak dan do smučišča pripelje avtobus; pouk v razredu s 36 otroki je bil bistveno drugačen od današnjega v učilnicah z manjšim številom učencev in celo manjših učnih skupinah; ob 4 ali 5 paralelkah vsakega razreda je predstava o množici otrok še nekoliko težja; naravoslovni dan s poskusi z vetrom, vodo, temperaturo in steklom v naravi, za katere so si učitelji pripomočke izdelali kar sami, je nadomestil praktičen pouk z laboratorijskimi pripomočki pri kemiji …
Za delovni uspeh, projektno delo … je ključno medsebojno spoštovanje in sodelovanje učiteljev, učencev ter njihovih staršev. Šola v Rogaški Slatini ima dolgo tradicijo in je izjemnega pomena tako za izobrazbo kot tudi za kraj.
Vsako novo leto ima svojevrstno energijo. Astrologi so napovedali, da bo Lunino leto 2020 (prestopno leto) nosilo čisto drugačne lastnosti. Napovedali so, da bo vstopil kaos v tista področja življenja, kjer so potrebne spremembe. Veliko jih je bilo.
Letošnje praznično pričakovanje bo drugačno. Božiček obdaruje (pridne) otroke na sveti večer (24. december) ali pa na božično jutro (25. december). Jutri ne bodo učenci od blizu pozdravljali decembrskega dobrega moža. Kljub vsemu pa le-ta iz svoje vasi na Laponskem ni pozabil na nas.
Naše učenke in učenci z velikim zanimanjem spremljajo svetovno prvenstvo v poletih v Planici. Kako navijajo za naše orle si lahko pogledate v TEM FILMU.
Obveščamo Vas, da je Vlada RS zaradi epidemioloških razmer podaljšala ukrep vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo od 14. 12. 2020 dalje. O preklicu Vas bomo obvestili.
Epidemiološka situacija tudi v tednu od 7. 12. 2020 dalje še vedno narekuje izobraževanje na daljavo.
Včeraj je vlada predstavila Načrt sproščanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Ukrepi se bodo sproščali na naslednji način:
Ko bo dosežen oranžni semafor (pod 1000 okužb/1000 hospitaliziranih bolnikov s COVID-19), se bodo odprli vrtci, v šolo pa bodo odšli učenci in učenke prve triade osnovne šole, ter šol in zavodov za učence s posebnimi potrebami. Prav tako bodo takrat dovoljene športne aktivnosti na prostem.
Ko bo dosežen rumeni semafor (pod 600 okužb/500 hospitaliziranih bolnikov s COVID-19), bodo v šolo odšli tudi preostali učenke in učenci osnovne šole ter dijakinje in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol.
Ko bo dosežen zeleni semafor (pod 300 okužb), pa sledi odprava vseh omejitev na polju vzgoje in izobraževanja ter sprostitev vseh športnih dejavnosti.
